Objave

Gimnazijci na Finskem: strokovno-kulturna dogodivščina

Slika
Finska nas je obogatila z veliko mero novih doživetij in spoznanj. Vsi udeleženci mobilnosti Erasmus+ smo se strinjali, da je to prav posebna in dragocena izkušnja. V dobrih dveh tednih smo združili strokovno delo in spoznavanje finske kulture ter se urili v rabi angleškega jezika. V nadaljevanju sledi povzetek našega dela ter spoznavanja te severne dežele. Obiskovalci bloga pa ste prisrčno vabljeni tudi k branju ostalih prispevkov! STROKOVNO DELO Na Finskem je bila ena naših glavnih nalog pridobiti nove strokovne izkušnje s področja biotehnologije, mikrobiologije in dela v laboratoriju. Strokovno delo je tako potekalo v šolskem centru Winnova v Poriju, kjer smo se pridružili tamkajšnjim dijakom pri pouku v razredu in v laboratorijih. Sporazumevanje je potekalo v angleščini, tako da smo svoje znanje strokovne terminologije še dodatno obogatili.  V dveh tednih smo tako opravili vrsto kemijskih analiz (analiza estra: uporaba IR-spektrometra in refraktometra, analiza prido

16. dan: Finski smo pomahali v slovo

Slika
Dan se je za nas začel v zgodnjih jutranjih urah. S polnimi kovčki in prijetnimi spomini smo se še zadnjič ozrli na hostel, naše domovanje v Poriju, in se napotili proti želežniški postaji. Smer: Helsinki. Medtem ko je mimo nas brzela prostrana finska pokrajina, smo vsak pri sebi zbirali vtise, spomine na zadnja dva tedna naše mobilnosti ... novi kraji, novi ljudje, nove navade, nove izkušnje. Ko smo prispeli v Helsinke, smo imeli nekaj ur časa, da mesto spoznamo še malo podrobneje. Bilo je sončno, ulice polne ljudi in ozračje polno optimizma.    Finska je prostrana in navdihujoča dežela. Najprej smo si ogledali zanimivo arhitekturno zasnovano "skalno cerkev"  Temppeliaukion kirkko. Cerkev je vzidana v skalo, tako da se lahko obiskovalci dejansko sprehodijo po njeni strehi, tloris je centralen, v oblikovanju notranjosti pa še posebno pride do izraza finska arhitekturna drznost: spoj naravnih materialov in izjemnega modernističnega oblikovanja. Cerkev ima zelo dobro a

15. dan: Zadnji dan pouka

Slika
Zjutraj nas je s kombijem pred hostel prišla iskat profesorica Eija. V šoli smo se takoj odpravili v laboratorije, kjer smo nekateri še opravili destilacijo, ki nam je v petek ni uspelo dokončati. Nato pa smo preverili čistost produkta oz. če smo sploh dobili to, kar smo iskali (tert-butil klorid). To smo storili tako, da smo naredili refraktometrijo in pa IR-spektometrijo. Podatke za tert-butil klorid smo dobili na internetu in jih nato primerjali z našim podatki, ki smo jih dobili z IR-spektometrijo in refraktometrijo. Ugotovili smo, da smo bili pri delu bolj ali manj uspešni. Jaz in moj finski kolega Sami nisva dobila dobila čistega tert-butil klorida, najbrž zaradi predolge destilacije. Odšli smo še na zadnje šolsko kosilo, nato pa smo se od finskih dijakov poslovili in jih povabili v Slovenijo. Profesorica Eija pa nas je povabila na poslovilno večerjo. Popoldne smo že pakirali in pospravljali (mi fantje) našo razmetano sobo. Z Joštom sva odšla še po nakupih ''z

14. dan: Savna očisti telo in duha

Slika
Danes sem na poti v šolo razmišljal o tem, kaj vse mi je dalo teh 14 dni na Finskem. Nova spoznanja, veliko presenečenj, nova prijateljstva. Bilo mi je prijetno. Še prijetnejše pa mi je bilo ob misli na dom. Zelenje, visoke temperature, družina, prijatelji, prihajajoči prazniki ...Vse to je ustvarilo zelo nevtralen občutek, ki mi ga je opisal tudi Jurij. Bi ostal in bi odšel. Čudno. Prišli smo do postaje. Ob izstopu vsi naglas vzkliknemo "Kiitos!". Lepa navada. Prišli smo v šolo. Tudi dijaki so se mi zdeli drugačni. Spil sem malo kave, ki so jo pripravili. Dopoldan smo v laboratorijih nadaljevali z delom. Po vajah v laboratoriju so nas finski gostitelji odpeljali v dimno savno. Idila! Kompleks koč, v katerih so savne, koče za druženje in razne lope. Vse to pod mogočnimi borovci in v objemu belih brez. In vse to ob velikem zaledenelem jezeru. Fincem sem povedal, da je največje jezero v Sloveniji približno dvakrat večje od tega. To dejstvo se jim je zdelo prece

13. dan: Obisk naravoslovnega muzeja in parka Pori

Slika
Danes smo obiskali naravoslovni muzej v Poriju. Poudarjena je predvsem favna Finske, imeli pa so tudi razstavi fosilov in metuljev. Pozabavali smo se tudi v otroškem kotičku. Videli smo tako velike in male živali, ki so značilne za hladno finsko pokrajino.  Med njimi najbolj prepoznavne: muflon, raca Ristisora, čaplja Kurki, bober, vidra, galeb, ris, medved, volk, beli zajec in lisica. Po ogledu smo se na čudovit sončen dan odpravili na potep po Poriju. Ta dan so ob večini stavb vihrale finske zastave. Nismo še uspeli ugotoviti, ali je so zastave izobesili zaradi volitev, ki so potekale na to sončno nedeljo, ali zato, ker Finci na ta dan obeležujejo smrt Mikaela Agricole. Agricola je bil protestant, ki je v finščino prevedel Novo zavezo in je utemeljitelj finskega knjižnega jezika. Nekakšen finski Primož Trubar, torej. Naše raziskovanje nas je odneslo v Nacionalni urbani park Pori. Vreme je bilo zelo prijetno, zato smo se odločili, da se bomo cel

12. dan: Reposaari

Slika
V soboto je bilo za finske razmere izredno toplo, saj je termometer pokazal kar 11 °C. Z avtobusom smo se odpeljali do obalnega mesteca Reposaari, ki je od Porija oddaljen okoli 30 kilometrov. Vožnja je trajala nekaj več kot eno uro, saj avtobus pelje po vseh manjših zaselkih. Tako smo si lahko zelo natančno ogledali tudi okolico Porija. Mestece Reposaari ima nekaj več kot 1000 prebivalcev. Najprej smo se sprehodili do bližnjega pomola, od koder smo imeli lep razgled na morje. Preučevali pa smo tudi bogato halofitsko floro.    Nato smo si ogedali leseno protestantsko cerkev, ki je bila zgrajena leta 1876 v značilnem norveškem slogu. Na dvorišču pred cerkvijo je postavljena spominska plošč,a posvečena padlim mornarjem torpedske ladje S2. Na poti do pristanišča smo si ogledali še pokopališče, ki se nahaja v bližini cerkve.  Ribiško pristanišče je bilo ustanovljeno leta 1967, danes velja za eno izmed večjih na Finskem. Ker je to območje precej vetrovno,

11. dan: Slovensko-finsko sodelovanje in druženje

Slika
V petek smo zjutraj pojedli zajtrk in se z avtobusom kot ponavadi odpeljali do centra Winnova, kjer smo nemudoma pričeli z laboratorijskim delom. Prvi korak je bil priprava na delo. Dezinficirali smo delovne površine in pregledali testne petrijevke, ki smo jih imeli v inkubatorju, da smo se prepričali, ali je bilo naše vlivanje agarja res aseptično in pripravljena gojišča niso okužena. Pripravili smo tudi vse potrebne pripomočke za nadaljnje delo. Za tem smo pričeli s pripravo vzorcev. Naš vzorec je bil jogurt Valio in pripravili smo serijo desetkratnih razredčitev. Prvo razredčitev smo, ker je jogurt zelo viskozen, pripravili v vrečki, preostalih pet razredčitev pa smo pripravili v epruvetah. Redčili smo s peptonsko vodo in pazili na aseptično delo, da ne bi okužili vzorca. Vzorce smo nato s tehniko razmaza na plošči nanesli na gojišča. Ker je cilj dela vzgojiti anaerobne organizme, smo petrijevke zložili v vrečke, dodali reagent, ki absorbira kisik, in vrečke zatesnili.